Danes smo se poslovili od doma…ta nas je pred štirimi leti nesebično sprejel, omogočil naše delo in od takrat naprej vsak dan varoval, podpiral, pomagal, slišal in brezpogojno sprejel v svoj utečen ritem dela.
Četudi nismo bili dijaki, smo zaposleni in prostovoljci brez skrbi prihajali v prostore, ki so nudili pogoje, da smo svoje delo lahko vsak dan razvijali. Štiri leta je odkar smo prišli in nastal je čas, da gremo naprej. V dom, v katerem se bomo učili še več samostojnosti in uresničevali svoje poslanstvo in potenciale.
Delo v nevladnem sektorju je velikokrat polno izzivov, padcev, polno je še neprehojenih poti in za to delo potrebujemo vsi ogromno energije, znanja, fleksibilnosti, potrpežljivosti in samozavedanja. Na eni izmed vrat smo se punce srečevale z zapisom in sliko “you can do it”, ki nam je dal poguma, ko je bilo najtežje. Zdaj ga dajemo vstran. Čutimo, da je čas za malo drugačnega.

Hvala za vse dragemu Dijaškemu domu Ptuj, gospodu ravnatelju Ivanu Hercogu, hišniku Nacu, čistilki Silvi, receptorki Uli, tajnici Zorki, računovodkinji Silvi, gospodu Martinu…!!

Brez vaše energije morda tudi naša ne bi zdržala.